Brez svetlobe ni rastlin

Rastline in nekatere bakterije lahko same proizvajajo hrano s pomočjo procesa, ki se imenuje fotosinteza. Potrebujejo samo vodo, ogljikov dioksid (CO₂) in svetlobo. Z zelenim pigmentom, imenovanim klorofil, lovijo svetlobo (fotone). S svetlobo kot virom energije sintetizirajo sladkor in škrob, ki ju lahko organizmi spremenijo v energijo ali v beljakovine in maščobe. Takšno presnovo imenujemo avtotrofija in na ta način lahko ti organizmi rastejo in se razmnožujejo.

Najpomembnejši avtotrofni organizmi v oceanih so številne zelo majhne alge in cianobakterije. Na dnu plitvih voda oceana najdemo morsko travo in velike alge, ob obali, na meji med kopnim in morjem, pa mangrove in močvirske trave. Presenetljivo je, da na Zemlji 50 odstotkov tako imenovane primarne proizvodnje skozi fotosintezo zagotavljajo drobne alge in cianobakterije v morski vodi.

Živali morajo uživati hrano, ki jo proizvedejo drugi organizmi, saj je same ne morejo proizvajati, ker so heterotrofna bitja. Tudi nekateri protozoji in bakterije so heterotrofni in zato potrebujejo hrano.

Skoraj vsa hrana, ki je na voljo v globokem morju, je proizvedena v plitvem morju in na obali. Samo tam je svetloba in samo tam lahko poteka fotosinteza. Edina velika izjema so geotermalni vrelci! Na teh mestih je proizvodnja hrane obilna, a bomo razloge za to razložili pozneje.

Večina hrane za globokomorske organizme počasi plava navzdol v obliki majhnih delcev. Temu procesu rečemo pelagični dež, ki ga vsi tam spodaj nestrpno pričakujejo. Pelagični dež pa ni sestavljen le iz hrane. Že milijone let v globoko morje padajo in se tam kopičijo tudi drobni kamenčki, tonejo pa tudi les in drugi rastlinski deli ter trupla poginulih živali kot so ribe in kiti. A v morske globine pride le malo hrane, zato lahko tam živi le malo živali, ki so včasih videti kar srhljivo, čeprav gre večinoma za majcena bitja. Včasih je veljalo, da v globokomorskem okolju živi le nekaj različnih vrst. Danes vemo, da je resnica povsem drugačna. Tam živi ogromno vrst bakterij, protozojev in živali. Biotska raznolikost (bogastvo vrst) je primerljiva s tisto v tropskem deževnem gozdu ali na koralnem grebenu. Znanstveniki se še vedno sprašujejo, zakaj je tako.