Naš vulkan
Ogromna vulkanska gorovja kot žile prepredajo oceane. Ali veste, da je to vulkansko pogorje najdaljše na Zemlji? Dolgo je 56.000 kilometrov. Vulkan, ki ga bomo obiskali, leži v Vzhodnem tihooceanskem hrbtu na 9°50´ severne zemljepisne širine ter 104°17´ zemljepisne dolžine in je del t.i. ognjenega obroča. Oglejte si zemljevid sveta in preverite, kje se nahaja.
Ko se plošče razmaknejo, se plašč in njegove magmatske komore približajo površju. Med vulkanskim izbruhom se skozi razpoko izpod skorje izliva staljena kamnina ali magma. Te razpoke imenujemo dajki. Njihov premer se giblje od nekaj milimetrov do dveh metrov.
Magmo, ki je že izbruhnila na površje, imenujemo lava, na površju strjenim talinam kamnin pa rečemo vulkanske kamnine. Najpogostejša vrsta vulkanske kamnine je čvrst, črn bazalt, lava, ki tvori bazalt, pa je najbolj tekoča kamnina. Ima najvišjo temperaturo in zato med izbruhom tudi največjo hitrost toka. Pretežni del oceanskega dna je sestavljen iz bazalta. Večino časa je prekrit s peski in mulji. Včasih je ta plast debela le nekaj milimetrov, včasih pa tudi več sto metrov.
Gole bazalte lahko najdemo le na aktivnih vulkanskih območjih. Glede na količino, hitrost in vrsto bruhajoče lave nastajajo različne vrste tvorb, kot so eruptivni stebri ali blazinasta lava. Slednja ima pogosto hialinsko (steklasto), gladko površino iz črnega vulkanskega stekla, imenovanega obsidian.
Leva slika: površinski basalt z obsidianom. Slika je bila posneta manj kot leto dni po izbruhu vulkana v letih 2005/2006, zato še ni nobenih usedlin. Desna slika: razsežnost lavinega toka po izbruhu z zgornjim svežim bazaltom in spodnjim bazaltnim delom z nekaj sedimenta. Spodnji del ni bil preplavljen z lavo.